Film spremlja Parthenopino življenje od njenega rojstva v 50. letih 20. stoletja do danes. Gre za žensko epopejo, ki pa namesto od junaštva prekipeva od neizprosne strasti do svobode, Neaplja in različnih vidikov ljubezni.

Vse od prave do neizrekljive ali brezupne ljubezni, ki človeka obsodi na bolečino, a ga hkrati prisili v nov začetek. Prikazuje popolno caprijsko poletje in brezskrbnost mladosti, čeprav se pred njo razteza brezup. Partenopo obdajajo Neapeljčani, ki jih ljubljene, razočarane ali polne življenja od blizu spremljamo skozi obdobja melanholije in tragične ironije.

Najnovejši film italijanskega režiserja Paola Sorrentina je premiero doživel na filmskem festivalu v Cannesu. Glavno vlogo je dobila italijanska igralka Celeste Dalla Porta, v filmu igra tudi Gary Oldman, za katerega je to prvo sodelovanje s Sorrentinom. V grški mitologiji je Parthenope sirena, ki se je, potem ko ji ni uspelo privabiti Odiseja s svojimi pesmimi, vrgla v morje in utonila.

19-letna Liane živi z mamo in sestro v Fréjusu na jugu Francije. Prevzeta od želje po lepoti in zvezdništvu, se udeleži avdicije za resničnostni šov “Čudežni otok”.

Nekateri na resničnostne oddaje gledajo zviška, drugim pa prav sodelovanje v njih prinaša redko priložnost za prestop v boljše življenje. Liane, drzna in neustrašna mladenka, obsedena z lepoto, družbenimi mediji in idejo “postati nekdo”, zato se njeno življenje dogaja na Instagramu in TikToku. Priložnost za preboj v svet slave najde na televiziji.

Prijavi se na avdicijo za resničnostno oddajo Čudežni otok. S svojimi umetnimi nohti, drznimi oblačili in napihnjenimi prsmi se zdi idealna za tak šov, na avdiciji pa preseneti z izjavo, da bi želela, da ljudje spoznajo njen pravi obraz. Le kaj bi to lahko pomenilo, ko pa je vse na njej tako zelo umetno?

Film je imel svetovno premiero na filmskem festivalu v Cannesu.

Nora zgodba Eduarda Limonova, radikalnega sovjetskega pesnika, ki je postal klošar v New Yorku, senzacija v Franciji in politični antijunak v Rusiji.

Eduard Limonov (1943–2020) je bil v življenju marsikaj: pisatelj, poet, politični voditelj, punker, revolucionar, izobčenec, nasilnež, vojni huskač, ljubitelj lepih žensk in celo butler milijonarju na Manhattnu. Vse to življenje je še danes zavito v mistiko, saj o njem največ vemo prav po zaslugi pisateljevega lastnega mitologiziranja.

V filmu Kirila Serebrenikova sledimo njegovi poti iz Sovjetske zveze v ZDA, kjer pristane na cesti, a ga srečno naključje napoti v Pariz, po padcu berlinskega zidu pa nazaj v Rusijo, kjer ustanovi Nacionalno boljševiško stranko.

Film je bil posnet po predlogi biografskega romana Limonov avtorja Emmanuela Carrera iz leta 2011. Svetovna premiera v Cannesu.

Sara, štiridesetletna profesorica, prejme nepričakovano rojstnodnevno čestitko od Nika, svoje nekdanje ljubezni, in izve, da Niko na Bledu okreva po nesreči.

Odpravi se k njemu na obisk, kjer ji Niko pove, da si želi njene pomoči pri pisanju scenarija. Med skupnim delom se Sara in Niko soočita z bolečo preteklostjo in razpadlo zvezo, kar privede do terapevtske katarze.

V Brežicah bo slovenska premiera tega filma.

Film je nastal po zamisli Đorđa Balaševića in tudi dobil naslov po eni od njegovih pesmi. Očetovo zamisel o športni drami je uresničil Aleksa Balašević, ki je napisal scenarij in je tudi producent filma.

Zgodba spremlja varnostnika diskoteke, ki je na koncu svoje borilne kariere, vendar ga preganja še neporavnani moralni dolg iz preteklosti. Petar, nekdanja zvezda vaterpola, se poda v zelo tvegano igro, da bi rešil svoj športni klub pred propadom.

A ko se začne potapljati vse globlje v balkansko podzemlje, Petar spozna, kako zelo tanka je meja med zmago in porazom. Drama o skupini fantov, ki morajo izbirati med vodo in ognjem, a želijo obdržati oboje.

Zdi se, da se svet bliža svojemu koncu … na njem pa se bohotijo ostanki človeške prisotnosti. Mačka je samotarska žival, a ker je njen dom opustošila velika poplava, poišče zatočišče na ladji, ki jo naseljujejo različne živalske vrste.

Sedaj se bo morala z njimi povezati, kljub vsem razlikam. Na osamljenem čolnu, ki pluje skozi mistične poplavljene pokrajine, premagujejo izzive in nevarnosti, ki jih prinaša prilagajanje na ta novi svet.

Dobitnik oskarja za najboljši animirani film (2025). Film, ki živalim ne vsiljuje človeških lastnosti, temveč jim preprosto pusti, da so, kar so: živali.

Ko v šoli pride do incidenta med dvema otrokoma, so poklicani starši, da poskušajo razčistiti situacijo. Film Armand raziskuje sive cone med resnico in lažjo, v katerem igrata Renate Reinsve in Ellen Dorrit Petersen.

Norveški režiser Halfdan Ullmann Tøndel je ustvaril film, ki se giblje med družinsko dramo in psihološkim trilerjem. Ta debitantski celovečerni film, ki so ga navdihnile izkušnje iz šolskega okolja, raziskuje kompleksne teme: odgovornost staršev za dejanja njihovih otrok, generacijske konflikte in težave pri ugotavljanju objektivne resnice.

Film gledalce popelje v utesnjujoče okolje zaprtih vrat, ki se v celoti odvija v šoli. Z napetimi soočanji in izmenjavami, v katerih se zaznave razhajajo, film obljublja, da bo postavil pod vprašaj moralo in zameglil gledalčeve predstave.

Film je prejel nagrado zlata kamera na filmskem festivalu v Cannesu (2024) in nagrado Evropsko odkritje, ki jo podeljuje Evropska filmska akademija EFA. V Brežicah bo slovenska premiera tega filma.

Film režiserja Pabla Agüera gledalce popelje v trideseta leta prejšnjega stoletja, v osrčje Argentine, kjer spremljamo zgodbo, navdihnjeno z življenjem slavnega pisatelja in letalca Antoina de Saint-Exupéryja.

Zgodovinska drama pripoveduje o času, ko je bil Saint-Exupéry (Louis Garrel) pilot pri družbi Aéropostale, ki ga je vodila nad divjimi in nevarnimi deželami Južne Amerike. Ko njegov prijatelj in mentor Henri Guillaumet na misiji izgine, se Saint-Exupéry odpravi na drzno reševalno misijo v strah vzbujajoče Ande, pustolovščino, ki bo presegla njegove lastne meje.

Igralska zasedba, v kateri sta tudi Diane Kruger in Vincent Cassel, prinaša intenzivno in občutljivo interpretacijo te zgodbe o pogumu in zvestobi.

V Brežicah bo slovenska premiera tega filma.

Dokumentarec o življenju in karieri Zorana Predina, upornika, borca za pravice, postpunkerja, šansonjerja, ikone jugoslovanskega novega vala.

Spremljamo njegovo pot od mladosti v delavskem Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, preko vrhunca slave s skupino Lačni Franz pa vse do solo kariere, ki je utrdila njegov ikonični status.

Odkrivamo, kako so Predinove uspešnice odsevale tako družbene spremembe tistega časa kot njegove osebne prelomnice. Skozi film nas vodijo velikani jugoslovanske glasbene, literarne, filmske in športne scene, kot so Đorđe Balašević, Branko Đurić, Miljenko Jergović, Sašo Hribar, Gabi Novak, Jure Franko, Magnifico, Elvis J. Kurtović, Karpo Godina, Boris Cavazza, Peter Lovšin, Vlado Kreslin in mnogi drugi.